Tabori na Kalcah
Lani se je pričelo opremljati Jesensko jamo na Kalcah. Gre za lepo visokogorsko jamo, ki je vredna, da jo večkrat obiščemo, pravijo prvi raziskovalci te jame. Prvi so raziskovali jamarji JK Kamnik, ki sedaj pod pobudo Benjamina zopet zbuja nov veter v Jesenski jami. Benjamin je že en vikend prej s prijatelji nesel nekaj vode v lovsko kočo, ki nam nudi zavetišče med raziskavami. Zbrala se je tričlanska ekipa: Gregi, Benjamin in jaz. V planino smo se odpravili že v petek večer. Kot vedno najprej na pijačo, tokrat pa nas je Gregi razveselil še s torto. S preveč polnimi trebuhi smo pogledovali nekam gor v hribe, kamor nas bodo morale noge ponesti, plus težki nahrbtniki. Nekako je bilo kar mučno. Štartali smo v hrib in po 2 urah smo bili na lovski koči v Kalcah. Odložili smo težko breme s hrbtov in iz duše. Zadihali smo mir in dim, ki je napolnil kočo, ko je Benjamin zakuril. Nato smo se lotili kartanja in ravno, ko sva Gregija naučila igre, smo mogli iti spat, saj je bila pozna ura.
Zjutraj smo odšli proti Jesenski jami. Toliko sem slišal o njej, da sem že s težavo pričakoval, kakšna jama me čaka. Ko pa smo se do jame začeli ubijati čez borovce, me je navdušenje z vsako klofuto veje minevalo. Ko pa sem uzrl vhod in začutil v obraz hladni jamski zrak, mi je navdušenje naraslo. Hitro smo se preoblekli v jamsko opremo in počasi smo se začeli spuščati v globino. Popravili smo nekaj sidrišč. Gregi mi je kazal, kako je bilo v zimskih razmerah, do kam je bil led. In kako so vrvi sedaj nameščene višje. Beni mi je pokazal Ivota Jesenskega. Počasi smo opremljali in se znašli na križišču. Eno brezno se spušča v 100 metrov globoko vertikalo, nad njo pa so okna, kjer so nekaj vzporednih brezen našli francoski jamarji, ki so kratek čas raziskovali to jamo in našli nekaj delov jame. Nam je interes, da gremo najprej v dele, kjer so raziskovali Kamniški jamarji in pogledamo, kam voda odteka na -260 m. Pustili smo vrvi pred tem večjim breznom.
Medtem sta odšla Beni in Gregi do okna, ki te pripelje čisto na vrh tega velikega brezna. Prav užitek je bilo poslušati žvižganje kamnov, ki so leteli na dno tega brezna. Nato sva se z Benijem lotila merjenja jame. Med tem je Gregi šel pregledat to križišče in našel ozek meander, poln karfijol, iz njega pa vije močan prepih. Zanimiva reč, zadaj pa se sliši odmev in daje vedeti, da nas v tej jami še čaka veliko presenečenj. Po 8 urah smo vsi pogledali ven iz jame. Do križišča sva namerila 238 metrov poligona in se ustavila na globini -80 metrov. Nato je sledil najboljši del: prebijanje čez borovce. In ko sem se s težkim nahrbtnikom skotalil čez veje borovca in z obrazom poljubil vejo borovca, je že bilo pa na svoj čuden način smešno. Mogoče bi morali ljudje, ki objemamo drevesa v parkih, hoditi po ruševju, kjer bi dobili občutek, da drevesa njih objemajo in jih imajo zelo rada. Za kartanje je zmanjkalo energije, saj po obilni večerji nas je mikalo, da čimprej ležemo na jogi, pogrižen od polhov, ki je bil tako prijeten, boljši, kot doma. V nedeljo smo se vrnili v dolino.
Naslednji vikend se je zopet zbrala ekipa za Jesensko jamo. Namen je bil, da opremijo 100-metrsko brezno, posekajo borovce in naredijo pot do jame. Čez vikend je tako na Kalce krenila ekipa: Benjamin Lap, Teo Delić, Maja Zagmajster, Denis Brvar – Tarzan, Žan Drobež, Miha Hribovšek – Mhc, Risto Sovčev in v nedeljo je še prišel Franc Holzer – Hoze. Uspeli so opremiti 100-metrsko vertikalo, kjer je nato zmanjkalo vrvi.
Risto je povedal, da ga brezno zelo spominja na sistem Brezna pod gamsovo čeljustjo in Treh vhodov. Zelo lepo visokogorska jama. Nato so se Benjamin, Risto in Mhc lotili borovcev. Uspelo jim je narediti zelo lepo pot in skrajšala sta pot iz koče do jame na 45 min. Sedaj bo se dalo lepo dostopati in potrebna energija se bo rajši potrošila v jami. Uspešni vikendi za Jesensko jamo. Zahvaljujemo se lovcem Zavoda za gojitev divjadi Kozorog Kamnik za nastanitev v bajti na Kalcah.
Zapisal: Maks Jamski
Foto: Maks, Denis, Benjamin, Risto, Gregi
