Samo gor v Brezno presenečenj
Letos še nismo našli časa za Brezno presenečenj. Ko spremljam Kostanjevičane, kako pogosto hodijo v
Gorjanca, me kar pri srcu zaboli, da mi tako malo obiskujemo to jamo, ki še vedno ponuja veliko
zanimivih kotičkov podzemlja. Vzrok deloma tiči v tem, da smo imeli dva kandidata na izpitih za jamarja,
nekaj pa jih se je pridružilo jamarski reševalni službi. Timi je delal izpit za jamarja in Gašper za
pripravnika. Tako smo imeli kar nekaj treningov, kjer smo pilili vrvno tehniko. Čeprav je Timi želel še več
treningov, sem imel občutek, da smo bili kar pridni. Timi je naša hiperaktivna suha glista, ki včasih sam
sebe sreča večkrat v enem dnevu, toliko je aktiven vsepovsod. In jaz takšnim že težko sledim. Še sreča,
da sva sedaj dva inštruktorja, da zmoremo. Gašper pa je bolj umirjen. Po jami gre s svojim tempom,
takim, ki že paše tudi meni. In kljub temu, da ima kakor jaz malo močnejše kosti, ga že od začetka
jamarske kariere še ni ustavila nobena ožina, vedno nekako zmore in nikoli mu ne ubije volje. To sta bila
naša dva kandidata na jamarskih izpitih, ki sta jih v jami Stropnici na Dolenjskem uspešno opravila, za kar
jima iskreno čestitamo.
Tilen in Teja sta pristopila v jamarsko reševalno službo za pripravnika reševalca, kar ima je vzelo veliko
časa za priprave in treninge. Filip Solar pa je uspešno opravil izpit za jamarskega reševalca, na kar smo
neizmerno ponosni!
Medtem, ko so naši švicali na izpitih JRS, sva z Gregijem le zavila v Brezno presenečenj. Plan sva imela
nadaljevati s plezanjem kamina v Srečkotovem meandru. Tam sva prav tako midva lani dosegla manjšo
dvorano, kjer pa se je nad njo še vedno vzpenjal kamin. Sedaj smo zlezli že čez 120 metrov v višino,
ampak še kar gre nekam gor. Tokrat sva najprej spremenila nekaj sidrišč na poti gor in nato se je Gregi
lotil plezanja. Jaz sem med tem pošteno zasmrčal. Takšno lepo, mirno okolje, ki te kljub mrazu odnese v
najboljši spanec. Dvakrat me je vrglo pokonci, ko se je Gregiju izpel krempeljc in je malo zanihal nižje do
sidrišča. Po 14 metrih plezanja je imel zadosti in malo se nama je že mudilo ven. Čeprav sem prinesel
merilni komplet, je čas kar odletel. V bivaku sva še pomalicala in sedaj upam, da se čimprej spet vrnemo,
splezamo do konca in opravimo meritve, da vidimo, kje smo.
Zapisal: Maks Jamski
Foto: Maks Jamski, Gregor, Filip
