Jame v naselju Hrastovec v Slovenskih goricah

V soboto smo se zopet odzvali povabilu Marka Šilca iz Voličine, ki nam je tokrat pokazal jame na območju naselja Hrastovec v Slovenskih goricah.
Povabilu smo se z veseljem odzvali, saj je območje občine Lenart najbolj severovzhodni del Slovenije, kjer najdemo prave kraške jame. Do sedaj so bili na območju občine registrirani 3 jamski objekti. Dva sta zasuta, to sta Voličinsko brezno in Jama v Voličini. Tretjega, Jamo v Hrastovcu pa smo lani ponovno raziskali in izmerili.
Območje občine Lenart je geološko zgrajeno predvsem iz rečnih nanosov in miocenskih plasti. Na območju med Voličino in Hrastovcem najdemo kraški osamelec litotamnijskega apnenca miocenske starosti (na spodnji karti prikazano z oznako M22). Ta apnenec je znan po številnih in bogatih plasteh fosilov (alge, lupine mehkužcev – školjk, polžkov itd.). Ugotovljen je bil tudi večji prelom v smeri SZ-JV ter nekaj manjših v smeri JZ-SV oz. Z-V. Na spodnjem izseku iz Osnovne geološke karte so prelomi prikazani z rdečimi črtkanimi črtami. Zaradi majhnega merila karte (1:100.000) lahko v naravi prelom poteka drugače. Lahko jih je tudi več v tej smeri.
Smer preloma se tudi sklada s smerjo domnevnega rova, ki naj bi potekal med gradom Hrastovec in gradičem Štralek. En del naj bi potekal tudi po sedaj zasuti jami v Voličini. Ta leži 1,5 km zračne razdalje stran od gradu Hrastovec. Gradič Štralek je še 1,2 km zračne razdalje stran od jame v isti smeri (SZ-JV). Po pripovedih naj bi po teh rovih vozili stvari s konji. V zapisniku Jame v Voličini jamarji, ki so jamo še raziskali pred zasutjem, opisujejo, da naj bi videli svečnike in razstrelivo. Poleg tega v jami teče tudi potok. Smer preloma kaže na potek kamnin, kar omogoča vodi lažji preboj, s tem pa tudi vpliv na smer razvoja jamskih objektov. Menimo, da je obstoj rova povsem možen, saj so si lahko njegov potem kombinirali z naravnimi objekti, ki so potekali prav v tej smeri. Za njegovo potrditev bo potrebno še nadaljnje raziskovanje jam in območja.
Tokrat smo pregledali območje V Gaju, gozdu med gradom Hrastovec in Voličino. Označili smo si 5 morebitnih jamskih objektov, 2 od teh smo tudi raziskali. Najprej smo si ogledali brezno, kjer je lani potekala reševalna akcija. Vanj je padel pes, ki so ga lokalni gasilci rešili s pomočjo lestve. Okoli so še vidni trakovi za zavarovanje območja. V brezno smo se spustili in preverili nadaljevanje. Brezno je trenutno globoko 3 m, je skledaste oblike , dimenzij 3m x 2m. Vanj se je vsul material iz vrha brezno. Tega je okoli 6 m3. Pod materialom se vidi nadaljevanje, ob obisku se je čutilo izhajanje hladu, močnega prepiha ni bilo zaznati. Za nadaljnje raziskovanje bi bilo potrebno odstraniti material.
Nato smo se spustili še v drugo brezno, ki pa se je izkazalo za obetavno. Namerili smo 18 m dolžine jame ter 3 m globine. Vhod je 2 m brezno, nato pa jama poteka v vodoravni smeri. Na vhodu imamo veliko mahov, kar kaže na prepih, ki smo ga ob obisku tudi zaznali. Že kmalu po začetku se razdeli na en stranki in glavni rov. Stranski rov se kmalu konča s kamrico, ki poteka navzgor v kamin. Glavni rov pa poteka zavito dalje. Po tleh so vidna poligonalna tla, kar kaže na dvig podtalne vode. Tla so blatna, vidijo se ob stenah prodniki. Poligoni na tleh pa so nastali zaradi dvigov in spustom vode. Rov se konča s kamrico, ki je najbolj zasigan del jame. Najdemo sigo po stenah in v obliki kapnikov – stalaktitov. Rov se sicer še nadaljuje zelo ozko, vendar neprehodno. Prepiha ni čutiti. Stene so iz krušljivega litotamnijskega apnenca. Spodnji deli sten so razpadli v manjše kamnite bloke, kar verjetno nakazuje tudi na dvig vode in erodiranje materiala. Nad kamnitimi bloki so poličke, kjer je tudi odloženo blato. Vidijo se tudi polkrožne zajede v stenah jame, kar kaže na tok vode in njeno erozivno dejavnost.
Ostali trije potencialni jamski objekti so manjši in bi bilo potrebno kopanje, da vidimo, če se razvije v večji jamski objekt. Pri nekaterih se zaznali prepih in značilno rastje – mahove. Z Markom Šilcem smo se dogovorili, da si te točke označimo in jih podrobno raziščemo na večdnevnem jamarskem taboru, ki bo na območju občine potekal predvidoma v mesecu juniju. Marko nas je seznanil tudi z obstojem morebitnih drugih potencialnih točk, kjer lahko pričakujemo jamske objekte.
Za konec smo si pogledali še gradič Štralek. Tam nam je lastnik v kletnih prostorih pokazal prostor, kjer so naleteli na luknjo, kjer je verjetno bil začetek rova. Zaznali smo tudi prepih. Zunaj stavbe nam je pokazal tudi območje, zalito z betonom, kjer naj bi ta rov prišel na površje. Rov bi bilo potrebno odkopati, saj je perspektiven.
V nadaljevanju nas čaka še kar nekaj raziskovanja, da potrdimo obstoj podzemnega rova med gradom Hrastovec in gradičem Štralek.
Zapisala: Alenka
Foto: Valerija in Alenka
You really make it appear so easy with your presentation however I find this topic to be
really one thing which I think I might by no means
understand. It sort of feels too complex and very vast for me.
I’m having a look ahead in your subsequent submit, I will attempt to get
the grasp of it!
I was reading some of your posts on this site and I conceive this website is real
informative! Keep posting.!