Raziskovanje Jespe na Menini

ŠTAJERSKI JAMARJI: Raziskovanje Jespe na Menini

Jespa je jama v bližini doma na Menini. Domačinom je zelo znana. Jamarji pa smo jo šele pričeli spoznavati. Zaradi taljenja snega se odpirajo nove poti v notranjost jame. Ponovne meritve smo delali 13.10.2023. Zbrala se nas je lepa ekipa. Alenka in jaz sva ponovno izmerila celo jamo. Uroš, Valerija in Klemen so šli podpret prehod v dele Klemenova mišnica. Rafko pa je zunaj uredil malico, ko se vrnemo iz jame. Sama jama ima zelo veliko udornico. Na severnem delu udornice najdemo manjšo sobico, ki so jo imenovali Izba. Iz te izpeljave naj bi dobila jama ime Jespa. Tam se je tudi našlo nekaj keramike, ki jo hranijo JK Tirski zmaji v prostorih v Gornjem Gradu. Na južnem delu pa najdemo pot v notranjost jame. Prej je bilo tu pobočje ledu in na koncu prideš do kamina. To je bil znan del jame. Ko pa se je led toliko raztopil, sta Klemen in Rafko na koncu odkopala prehod, ki je odpeljal raziskovalce globje v jamo. Gre za zelo podrte dele. Namreč led še vedno v manjši meri nastaja in povzroča preperevanje skale. Ta večer merjenja smo zaključili v bližnji manjši koči, kjer so nas na mizi pričakale ogromne porcije klobas. Vožnje nazaj grede pa verjetno ne bo nikoli pozabil Uroš, ki je poleg jamarja tudi lovec. Ko smo se spuščali z avtom z Menine, nam je čez cesto skočil mali divji prašič. Ko je že bil na drugi strani, pa si je premislil in hotel nazaj, posledično pa skočil nam pod avto. K sreči je bila hitrost avta zelo nizka, 20 km/h in ko ga je avto ruknil, je pujsek naredil »hojk hojk« in zdrvel nazaj v gozd. Uroš pa cele noči čaka na pujse, na Menini pa mu sami skačejo pod avto

Druga raziskovalna akcija je potekala v nedeljo, 14.01.2024. V dolini je še vladalo pomladno vzdušje, na planini pa je že bilo zimsko razpoloženje. Zadnji del smo že premagovali po zasneženih cestah. Vreme je bilo neprijazno. Veter je pihal in dajal občutek večjega mraza, kot je bil. Nato smo štartali proti Jespi, Rafko in Gregi pa sta odšla v Snežno jamo preveriti, če je kaj novega. Namreč dno jame je zalito z ledom in lahko bi se odprla kakšna špranja. Ampak sta kasneje poročala, da ni bilo nič. Le lepe ledene sveče.

Spust v Jespino udornico je bil tokrat zasnežen, zato smo se lepo počasi spustili do dna udornice. Miha in Klemen sta odšla naprej, midva s Velesom pa sva se oblekla in šla preveriti nekaj azimutov, za katere nisem bil prepričan, če so vredu. Vsa pot v jamo je bila ledena in polna ledenih kapnikov. Led je segal zelo globoko v jamo. Nekaj ledenih sveč smo morali polomiti, da smo lahko napredovali. Pri tem je bil zelo uspešen Veles, ki je šel kot kakšen mali jamski ledolomilec. Miha se je poslovil in že šel ven, ampak se je hitro vrnil nazaj. Iz podornih delov je prvič kar težko priti ven, saj so prehodi skriti. Nato sva s Klemenom zlezla skozi prehod v dele Klemenova mišnica. Prehod je skozi podor, ampak stene so sedaj stabilne, le strop je bolj čuden, ampak če ga pustiš pri miru, je čisto ok. Ko prečiš ta prehod, sledi 2-metrska stopnja. Nato prideš v poševni del, kjer se spustiš nižje. Tam je bilo potrebno očistiti skale, ki so zaprle prehod v nadaljevanje. Spodaj se odpre brezno, nižje pa se vidi večji prostor. Ko sva izmerila te dele, sva se vrnila nazaj. Med malo malico pa je Klemen zlezel v en rov, ki ga je opazil na prejšnji akciji. Sedaj mu je uspelo se zriniti skozi in prišel je v že znane dele. Namreč v tiste dele smo prišli skozi Murvino kamrico leta 2022, ko je Simon splezal kamin in prišel v zgornje dele, ki se videti povežejo s spodnjim delom. Veseli, da smo razrešili en vprašaj. Sedaj pa nas vleče, da zopet obiščemo Jespo in odkrijemo še kaj več. Jespa sedaj meri 230 metrov dolžine in 40 metrov globine.