Žgaravica
To je ime naše nove jame, ki se nahaja na Korošici. Vhod je bil odkrit lani z dronom, ki ga je usmerjal
Gregi na težko dostopnem terenu. Nato je jama čakala na letošnji tabor Korošica 2026, ko sta se vanjo
spustila Gregi in Simon. V prvih 30 metrov globine se je pod Simonovim budnim očesom spustil tudi naš
novi tečajnik Urh. Ime ji je dal Gregi po srbski besedi za zgago – žgaravica. Ker že dolgo nismo imeli
takšnega odkritja z velikim vhodom, nas namreč peče radovednost, zato se ime dobro poveže z jamo.
Ekipa se je tisti dan pri raziskovanju jame ustavila na sneženem stožcu. Gregi je pregledal vse, vendar
očitnega nadaljevanja ni bilo. Tako se je ekipa vrnila v tabor. Ker pa smo bili zaposleni z drugimi jamami,
smo se odločili, da jo izmerimo jeseni, ko bo treba pobrati vrvi, saj bi sicer skozi veliko vhodno vertikalo
lahko nametalo sneg ali pa bi se vrvi kako drugače poškodovale. Tako je jama čakala do nedelje, 11. 10.
2026, ko sva z Gregijem odšla v planino. Vreme je bilo jesensko mrzlo, proti vrhu pa je bilo tudi megleno.
Najprej sva posekala pot do jame, saj je bilo hoditi skozi rušovje predivje in tudi nevarno, ker je en del
poti precej strm in imaš strmino neposredno pod nogami. Zaradi meglenega pršenja sva pohitela v jamo.
Tam je Gregi opazil, da se je v mesecu in pol sneženi stožec zmanjšal za pet metrov. Odprlo se je brezno,
skozi katero sva prišla v spodnjo dvorano, poimenovano Globalno segrevanje. Tudi ta dvorana ima po
stenah polno aktinomicet, v vseh pritočnih delih pa je po stenah veliko karfijol. Na enem delu dvorane je
klančino oblival lep, čist led, ki je dajal pravo zimsko lepoto. Na vhodu v to dvorano je bil še en odcep,
kjer sva zopet gledala v petmetrsko brezno. Mogoče pa bo jama le šla naprej. Glede na velikost
vhodnega brezna bi bilo res čudno, če bi se končala. Jamo sva izmerila in razopremila. Sedaj meri 142
metrov dolžine in 67 metrov globine. Na poti nazaj se je megla razkadila in sva v lepem vremenu še pred
mrakom prišla do avta.
Zapisal: Maks Jamski
Foto: Gregor
