Skupščina BSU v Sofiji (BG), čistilna akcija Mali prepad pri Pečovniku in izobraževanje

Na zadnji marčevski vikend, 27.-29.03.2025 smo v Sofijo odpotovali Benjamin, Lea in jaz na skupščino balkanske jamarske zveze. V Zagrebu sta se nam v petek proti večeru pridružili še Natalija in Marina, ki sta zastopali Hrvaško. Vedno znova pozabimo, kako dolga je pot v Bolgarijo, tokrat pa so jo ovirale še kolone na Slavoniki in zastoji na mejnih prehodih. Tako smo šele v zgodnjih sobotnih jutranjih urah prispeli v luštno najeto stanovanje, ki ga je priskrbel Benjamin. Dodatno dragoceno uro spanca nam je vzel časovni pas, saj smo vstopili 1 uro naprej. Zjutraj sva z Leo odhitela v muzej Earth and men. Tam so bili že predstavniki večine balkanskih držav, članic BSU: Severna Makedonija, Grčija, Romunija, Bolgarija, Srbija, Hrvaška in Slovenija. Namreč zbrali smo se na občnem zboru Balkanske jamarske zveze, da sprejmemo nov statut. Na novem statutu se je delalo 9 mesecev, bilo je veliko on-line sestankov in usklajevanj in sedaj je predsednica BSU Ema pripeljala stvar tako daleč, da smo še v živo uredili vse popravke in jih oddali na sodišče. Sledile so še volitve, kjer se nam je članom biroja BSU podaljšal status vse do leta 2029. Nato sem predstavil balkansko jamarsko srečanje – Balkan Cavers Camp 2025, ki bo tokrat v Bosni in Hercegovini in sicer od 1. do 5.10.2025 v Bosanskem Petrovacu v vasi Smoljana. Po koncu je potekalo še praznovanje bolgarske jamarske zveze z odlično zaključno večerjo v tradicionalni bolgarski gostilni. Takšna povezovanja med državami so zelo zaželena, saj skupaj smo močnejši.

V petek, 4.4.2025 smo nadaljevali z rednimi petkovimi treningi vrvne tehnike. Tokrat smo se zbrali pred Jamo vesele ome. Klavdija in Teja sta šli opremljati steno. Stena je na več mestih slaba in zato toliko bolj primerna za trening, saj je potrebno natančno poiskati primerna mesta za sidrišča. Tako sta se mučili, raztegovali kot žabi, vrtali in preklinjali. Tilen P., Gašper, Valerija in jaz pa smo odšli v jamo. Kup zemlje, ki sva ga med prejšnjim obiskom jame v Meandru lisičjih lobanj pripravila z Velesom, smo počasi spravljali iz jame. Na žalost po odstranitvi zemlje ni bilo preveč perspektivno, da bi nadaljevali. Zato smo se prestavili višje, kjer sva z Valerijo poslušala pretakanje vode v podorni vhodni klančini, ko sva vlekla polne transportke iz jame. Smo si rekli, da poskusimo še tu. Tako smo ven zvalili kar nekaj večjih skal in videl se je že nek manjši prostor, za več pa bo potrebno naslednje raziskovanje. Nato pa je bila stena že pripravljena in smo končali s kopanjem ter nadaljevali s treningom. Najprej smo potrenirali vozle, nato pa oblekli pase. Za konec sta ob pozni večerni uri Teja in Klavdija potrenirali snemanje poškodovanca, drugi pa smo hiteli domov, saj je bila že res pozna ura.

Naslednji dan, v soboto, 5.4.2025, pa smo odšli v Mali prepad pri Pečovniku. Namreč na Vranskem je potekala občinska čistilna akcija. Mi smo si zadali cilj, da očistimo eno jamo. Jerica je brezno opremila in za njo se je spustil še Miha. Na srečo ni šlo za veliko odpadkov, večina je bilo starih vreč, kjer so bili notri klavni odpadki, ki so že propadli. Tako smo napolnili vreč za malo avto prikolico. Nato so Miha, Veles, Lučka in Valerija odšli do Vile Veternice, kje jih je pričakala Alenka. Pregledali so stanje v hiški, saj bo potrebno prebeliti stene in ponekod zakitati poškodbe ali razpoke. Midva z Jerico pa sva odšla na Čemšeniško planino na Urošev vikend peljati kosilo reševalcem. Namreč ta vikend se je pričelo izobraževanje Proteus za nove reševalce, ki so nastanjeni v Uroševem vikendu, treningi pa potekajo na bližnji steni. Udeležila sta se ga brata tudi Solar, ki delata izpit za reševalca. Vreme je bilo vroče in prav prijetno za posedanje na sončku pred vikendom. Na Čemšeniško planino je prišel še Gregi, ki je opravljal izpit za drona ali bolj natančno: usposabljanje za uporabo SBZ ZRP Modul A. Uspešno je opravil izpit in izkoristil še nekaj preostale baterije drona ter naredil video, kako se mučijo novi reševalci med treningom v steni. V Solčavi pa so v Hribarski zijalki bili Marta, Lea in Teja, ampak več o tem pa v drugi novici. Tako smo bili ta dan na več koncih skoraj vsi člani našega društva.