17. Balkansko jamarsko srečanje – Hrvaška
Tudi letos smo se odpravili na balkansko jamarsko srečanje, ki ga je tokrat gostila Hrvaška v parku Cerovačke špilje. Tokrat nam ni bilo potrebno iti daleč, smo imeli dogodek blizu. V sredo se je odpeljala 10-članska ekipa iz treh društev proti kraju Gračac. Tam v bližini je največji hrvaški speleološki park ob Cerovačkih jamah. Jame so znane kot Zgornje, Srednja in Spodnja Cerovačka jama. Ker smo prišli med prvimi udeleženci, smo našli odlično mesto za šotore in se odpeljali na pivo in v bližnje jezero. Po končanem okoliškem potepanju smo se prijavili in že srečevali dobre prijatelje iz balkanskih držav.
V četrtek se je šlo na ogled Cerovačkih jam. Jame so zelo lepo urejene in poti so čisto nove. Prvič pa so na taboru potekale številne delavnice, kot so opremljanje, topografija, kalibriranje itd… Zvečer so bila na sporedu predavanja. V petek so bile zopet na vrsti jame. Na ogled je bila vodoravna jama Mot. Zelo lepa jama, na nekaterih mestih blatna. Večina jam je tukaj zelo lepo zakraselih. Tako smo se res naužili lepot podzemnega sveta. V soboto so nekateri odšli v jamo na Javorju, kjer je potrebna vrvna tehnika, saj je že na vhodu 50 metrov brezna. Jamo so po obisku zelo pohvalili, da je vredna ogleda. Ostali so se odpeljali v park Paklenica in do morja, ki je oddaljeno le čez hrib. Jaz sem se udeležil občnega zbora balkanske jamarske zveze BSU, kjer vse države sedimo za isto mizo in debatiramo o raznih rečeh. Potem zvečer je potekalo tekmovanje. Slovenski ekipi se ni uspelo uvrstiti v finale. Za finale je bilo potrebno se spustiti po žičnici in med vožnjo navzdol uloviti na smučarsko palico karabin, ki je visel ob žičnici na krempeljcu. Zelo zahtevno. Po tekmovanju je sledil ples do poznih nočnih ur.
V nedeljo smo v miru spakirali in med potjo še doživeli intervencijo. Sredi ozke ceste nas je ustavil parkiran avto. Ko smo izstopili iz kombija, smo videli možakarja, ki se trudi pomagati kravi, ki je telila. Ker je pisalo na kombiju »jamarska reševalna služba« je bil vesel, da smo prišli pomagati. Tako smo se lotili vlečenja telička, ampak je bil zelo zataknjen. Nato sta se pripeljala domačina z Golf 2, ki sta s pomočjo avta izvlekla telička iz krave. Teliček na žalost ni preživel, rešili pa smo vsaj kravo. Včasih se lahko zelo slabo konča, če se zagozdiš, je bil naš jamarski nauk te zgodbe. Na poti smo se še ustavili v rojstni hiši Nikole Tesla v kraju Smiljan. Zelo lep tabor, za kar se zahvaljujemo hrvaškim jamarjem, ki so ga organizirali.
Zapisal: Maks Jamski
