Občni zbor 2024

Leto 2023 je bilo za jamarstvo na Šaleškem aktivno in doživeli smo veliko lepih trenutkov. Pričeli smo ga z obiskom Mornove zijalke in merjenjem nove jame v občini Šoštanj z imenom Jama Lomske opice.

Jamarske raziskave:

V preteklem letu smo registrirali 24 novih jam. Klub je v lanskem letu opravil 263 aktivnosti, saj smo vsi zelo dejavni, kakšen vikend smo na treh različnih koncih in raziskujemo, treniramo, rešujemo, potujemo.

Pregled dela po naših raziskovalnih deloviščih:

Kebrova luknja: obiskali smo jo 5-krat. Najprej sva v začetku leta z Gregijem postavila v jami cevno žičnico, ki bo olajšalo kopanje v Rovu novega upanja. Zahvala gre Ristu, ki je pripravil material in poskrbel, da je montaža v jami potekala brez napak. Nato je sledil naslednji obisk, kjer se je stabiliziral podor z železnimi palicami. V jesenskem obisku pa smo nadaljevali s stabilizacijo podora, da bo kopanje v nadaljevanju varno.

V Golarjevem peklu so potekale ponovne sistematične meritve, kjer so pomagali jamarji iz Banje luke, iz društva Ponir. Meritve je ovirala voda, ki jo je bilo v jami zelo veliko. Zato se je izmerilo samo pol jame. Se pa je verjetno prvič v zgodovini raziskovanja jame šlo v jamo v takem močnem vodostaju.

V Breznu presenečenj smo bili lani 4-krat. Januarja smo uspeli narediti tri raziskovalne skupine. Bor in Gregi sta nadaljevala plezanje v Srečkovem meandru. Meander nas preseneča z svojo višino. Splezalo se je že cca. 100 metrov, ampak meander še gre v višino. Druga skupina: Lea, Teja in Amadej, je merila jamo in se ustavila v Meandrskem rovu. Z Denisom sva pred Velikim prepadom nabila stopničke, ki sedaj omogočajo lažji spust. Zunaj nas je pričakala podporna zunanja ekipa z ognjem in klobasami, hvala jim iz srca. Drugič smo v jamo odšli maja, kjer smo ponovno plezali v Srečkovem meandru. Uspeli smo urediti nekaj sidrišč in pričeli plezati, nato se nam je pokvaril sveder. Med vračanjem iz jame se je zunaj razvila nevihta, ki smo jo opazili z višanjem vodostaja. V vhodnem delu je prišlo do porušitve klančine. Namreč tam prečimo večje kamne po klančini, ki so se prestavili nižje in delno zaprli spodnje brezno. Tako smo kmalu za tem v začetku junija odšli v jamo in očistili kamenje ter naredili prehod zopet varen. Marsel je bil prvič v jami in šlo mu je odlično. Zadnja akcija je bila v decembru, kjer sva s Tejo merila spodnje dele. Aktualne meritve jame so 1984 metrov in 254 globine. V Tinčevem breznu nad Jeronimom sta bili dve akciji. V marcu smo se uspeli prebiti v nove dele, ki smo jih poimenovali Pri menhirju. Vidi se rov, kjer ga bo potrebno zopet povečati za prehod. Ob drugem obisku smo si jamo samo ogledali. V Podgrajski jami so se nadaljevale raziskave. Janez je opravil en potop po avgustovskih poplavah, če se bi v jami kaj prestavilo, ampak še vedno je vse zelo zatrpano s skalami.

V Veternici smo februarja pričeli z raziskavami v Podgrajskem kevdru v čereh mladega jamarja. Na dnu brezna je ozek rov, ki smo ga na tej akciji pričeli širiti. Konec februarja pa so se širjenju rova pridružili tudi jamarji iz Banje luke. Nato je sledil poletni obisk, ko so pred Vilo Veternica imeli piknik jamarji JKŽ. Tako smo organizirali tudi obisk jame in kopanje v nadaljevanju. Ker je pot do delovišča nevarna, smo naredili do tja prečko in nabili stopnice. Prečko je delala Irena Čok, po kateri je poimenovana v spomin ta prečka, saj je nekaj mesecev za tem umrla med potopom. Nabili smo do konca stopnice na vrhu Kamina zmede. Tilen in Kai pa sta kopala nadaljevanje.  Zadnji obisk jame pa je bil septembra: zadnji del poti do delovišča smo dodatno zavarovali in delali na ožini rova. Uspelo je po dolgem premoru obiskati Dihalnik Keramiko. Ugotovili smo, da je v času naše odsotnosti v rov naneslo kar nekaj zemlje, ki sva jo s Tilnom začela odstranjevati. Tako sva očistila večji del rova, da čimprej pripravimo dihalnik za nadaljnje kopanje.

Z našimi najmlajšimi smo pričeli z raziskovanjem Jame vesele ome. Jamo smo obiskali dvakrat, na zadnji akciji nam je uspelo prekopati rov in zadaj smo lahko pokukali v novo kamrico. V Pihalniku sredi gozdne ceste v Belih vodah smo imeli eno kopaško akcijo. Zaenkrat je še veliko za kopati. V Mali jami na Kofcah smo v Dvorani lobanj preplezali kamin, kjer se pa je na žalost vse zaprlo. V Zgornji Sevškovi rupi ali Ravbarjevem breznu se je na dnu jame v kaminu Ni neč pospravilo dodatno vrv in sedaj je notri samo en kos vrvi. Prekopal sem tudi prehod proti Kamrici polne lune, kjer bo potrebno še malo širiti, da lahko vstopimo v te nove dele. V Jami na Slomniku smo preverjali prepih. Najmočnejši prepih je v zgornjem rovu, v katerem bo potrebno nekaj širjenja.

Bila so trije pomembni obiski planin Kamniško Savinjskih Alp. Risto je na Kamniškem sedlu lociral in kopal v Dihalniku skisanega Red bulla, na Šraj pesku so se izmerile tri nove jame in Žiga je na Skutinih podih pregledal teren, lociral nekaj vhodov in delal priprave za prihodnje obuditve raziskav Skutinih podov. Dvakrat smo obiskali Vilenico na Primorskem, kjer smo si jamo ogledali in pomagali kopati v rovu Novi svet. Za prvomajske praznike smo imeli raziskovalni tabor na Slomniku. Tam smo raziskali dve novi jami: Srnjakova razpoka in Razbojniški skozenjc, ki se nahajata pod Celjskim gradom. Uspeli smo obiskati Pavričevo udornico in dodati nekaj sidrišč v vhodno brezno. Nato smo se lotili spodnjega meandra Hell energy. Tudi to leto smo odšli med taborom v terme Laško.

Organizirali smo raziskovalni tabor na Dobrovljah, za kar se zahvaljujemo Marti za gostoljubnost. Raziskovali smo v novi jami Vrtačka. Potem smo obiskali še Kecejevo jamo, v kateri smo našli lončevino in za katero se domneva, da gre za staro paleolitsko svetišče. Z nami sta šla Žiga Birsa in Nina Vodopivec.  Žiga je sabo vzel piščal, s katero je v jami pričaral zelo mistično vzdušje.

Organizirali smo poletni tabor Korošica 2023, ki je bil eden težjih za organizirati, saj je bila vremenska napoved zelo slaba. Poletne nevihte so zelo okrnile tabor z udeleženci. Vreme je bilo stabilno samo pol dneva, potem pa so kraljevale poldanske nevihte, ki so tudi poskrbele za uničenja šotora. Tam smo raziskali jame Vezice, Franc, Jožef, Elizabeta, Kevdež, Veliki kamniti škaf in Jama praščipalca.  V Breznu Šubidu se je pričela večati ožina Kravja vulva. Gregi in Denis sta bila zelo uspešna.

Raziskave so se nadaljevale tudi v Petkovi jami. Našli smo dve novi brezni, ki jih potrebno raziskati. Do prvega se je prebil Gregi skozi Meander gladkih copatkov in ga poimenoval Dinozavrov uhan. Nato smo sredi brezna Head shot opazili stara sidrišča pred meandrom. Prehod do teh starih sidrišč iz Petkove jame za prve raziskovalce ni bil mogoč, saj je Simon ožino, kjer pridemo v Brezognjeni meander in kasneje v brezno Head shot, prekopal. Zato smo prepričani, da so lahko v te dele jame prišli samo iz Saševe jame, kjer je vhod 50 metrov višji od Petkove jame. To odkritje je zelo velik uspeh. Nato smo raziskovali povezavo skozi meandre, ki smo jih poimenovali Kraljestvo meandrov. Gregi je med raziskovanjem teh delov odkril še eno novo brezno, ki smo ga poimenovali Zataknjeni joker.

Po poletnem taboru na Korošici smo organizirali še en tabor v mescu septembru, ko je bilo vreme bolj stabilno. Locirali smo vhod v Saševo jamo, ki je sredi stene na Vršičih. Tako smo se lotili iskati povezavo skozi Saševo jamo. Najprej sta Gregi in Žiga opremila Brezno dveh majstrov, kjer se na dnu vse konča. S Tilnom sva jamo pričela tudi sistematično ponovno meriti. Na taboru se je lociralo 12 novih jam. Zmerili smo Šmarčanovo brezno, Konjsko brezno pod Tremi vhodi, Jamo petih mušketirjev, Kolomajserco in Brezno uhatega netopirja.  Hvala vsem, ki pomagate nesti robo že prej na planino in ki pridete robo pomagati tudi odnesti s planine, saj je vedno veliko stvari, ki jih potrebujemo in nahrbtniki so vedno pretežki. Tabor na Kaninu je bil zaradi dežja zelo okrnjen, Jerica je obiskala brezno WC, nato pa se je večina vedrilo v koči. Ostali naši člani pa so vedrili v Bovcu, saj ni bilo več mogoče priti na Kanin, domov pa tudi ne.  Nato je sledil še jesenski tabor, ki je bil na Golteh. Tam smo v Kebrovem breznu se lotili podpore podora na koncu Rova novega upanja. Prvo 30 metrov globoko brezno smo preopremili. Pregledala se je še ena jama blizu elektro koče, ki pa je bila prekratka za registracijo.

Benjamin in Risto sta nadaljevala raziskave na Kalcah. Tam sta raziskala dve novi jami. V decembru se je zopet šlo na Kalce, kjer je Benjamin dal pobudo, da se obudijo raziskave v Jesenski jami. Tako je močna ekipa odšla v zimskih razmerah na planino, kjer so najprej locirali vhod v jamo, kar je bilo zaradi veliko snega zelo težko. Nato so jamo uspeli opremiti do cca 70. metrov globine.  Na vabilo JK  Tirski zmaj Ljubno smo odšli na raziskovanje Jespe na Menini. Ponovno se je jamo zmerilo. Stabiliziral se je podorni prehod v Klemnovi mišelovki.

Filip in Žiga sta odšla na Rombon, kjer sta dva vikenda raziskovala v večji novi jami Vrane, kjer se jama začne kar s 100-metrsko vertikalo. Jamo je Žiga še tretjič obiskal septembra.  Žiga je konec decembra obiskal jamo Čehi 2, kjer je potekala izvidniška akcija za obuditev raziskav v najgloblji slovenski jami.  Oktobra smo šli pomagati raziskovati jamarjem Kostanjevice na Krki, kjer smo v jami Gorjanc na -350 m širili rov. Gregi in Adam pa sta še enkrat pregledala en del dvorane.

Jamarska reševalna služba:

Pričeli smo aktivnosti JRS na tehničnem zboru reševalcev v Ljubljani. Gregor in Slavko sta se udeležila zimskega usposabljanja na Kaninu. Imeli smo vajo RC Velenje v Neskončnem breznu na Dobrovljah. Udeležili so se je 4 naši reševalci in Mihael je bil v vlogi poškodovanca. Z Jerico sva se udeležila 45-urnega tečaja za bolničarja, ki je potekal v Logatcu vsak ponedeljek v marcu s končnim praktičnim preverjanjem znanja. Sodelovali smo tudi na zelo naporni intervenciji v Vranjdolski jami. Sodelovalo je 7 naših reševalcev.

Tečaja Proteus za pripravnika jamarske reševalne službe so se udeležili trije naši člani: Žiga Solar, Filip Solar in Filip Kuntu. Tečaji so potekali v treh vikendih, ki so ga zaključili s praktičnim preverjanjem znanja in vajo v jami. Vsi so bili uspešni. Tako so dobili naziv pripravnik reševalec. Čestitke. So pa med tečajem že sodelovali na prvi intervenciji, kjer je v udornici v Risniku na globini 30 metrov na vrvi obvisela mrtva oseba. Sneli so jo iz vrvi in jo odnesli do reševalnega vozila. Jerica se je udeležila vaje v Predjami. Filip Kuntu pa se je udeležil Simpozija urgentne in gorske medicine.

V večjem številu so se naši člani odzvali tudi na avgustovske poplave. Pomagali smo dostavljati hrano v Ravne pri Šoštanju in Lučah. Pomagali smo v občinah Vransko, Braslovče, Luče, Kamnik, Rečica ob Savinji, Polzela in Solčava. Zabeleženih imamo 13 aktivnosti pomoči pri poplavah. Hvala vsem iz srca, ki ste pomagali. Pokazali in dokazali smo, da smo jamarji lahko v takih večjih nesrečah zelo koristni.  Slavko je imel veliko dela z minersko ekipo, od priprav poročil, izpitov itd… Slavko, Jerica in Gregor so se udeležili sejma SOBRA – civilna zaščita v Gornji Radgoni. 5 naših članov se je udeležilo vaje  na Pobrežju, kjer sodeluje več reševalnih ekip iz Savinjske doline.  Na Golteh je bila vaja reševanja iz nihalke. Udeležilo se jo je 7 naših članov.  Nekateri so pomagali pri inventuri RC Velenje in sodelovali pri spustov Božičkov iz UKC Ljubljane in Maribora, kjer se polepša dan otrokom.

Usposabljanja in izobraževanja:  

Jaz sem uspešno opravil izpit za inštruktorja JZS. Klavdija iz KŠJKSS Velenje, ki smo jo pripravljali, pa je uspešno opravila izpit za pripravnika jamarja.  Jeseni je Benjamin iz JK Kamnik, ki smo ga pripravljali, uspešno opravil večji del izpita. Naslednjič ga čaka samo še prečenje poligona, da pridobi naziv jamar.

Aktivnosti na nacionalnem nivoju:

Člani našega kluba sodelujejo pri aktivnostih na nacionalnem nivoju. Jaz sem član predsedstva JZS in sem se redno udeleževal sej v Ljubljani. Udeležil sem se 6 sej in občnega zbora zveze. Kot član Balkanske jamarske zveze BSU sem se udeleževal on-line sestankov.

Mednarodne aktivnosti:

Teja je veliko delala na ideji organizacije srečanja evropskih mladih jamarjev. Udeležila se je veliko on-line sestankov. Na koncu pa so Angleži, ki so bili glavni pri organizaciji, odpovedali sodelovanje pri pripravah in vse je padlo v vodo.

Odpravili smo se tudi na dolgo pot v Srbijo od vzhoda do zahoda. Ogledali smo si nacionalni park Džerdap. Nato smo se odpeljali v Novo Varoš, kjer je potekalo Balkansko srečanje jamarjev. Tam smo si ogledali Ušački sistem. Udeleževali smo se večernih predavanj. Jaz sem se udeležil rednega zasedanja predstavnikov balkanskih držav. Na koncu je potekalo tudi tekmovanje v jamarskih disciplinah in naši so zasedli prvo mesto. Risto, Jožica, Alenka in Benjamin so si med potovanjem po Romuniji ogledali jamo Peștera Râșnoavei in se sestali z lokalnim jamarjem Alexom Pologea. Alenka je obiskala Bosno, kjer si je z jamarji iz Banje luke iz društva Ponir ogledala kar nekaj jam v Bosanskem grahovu. Nato so jamarji vrnili obisk in nam pomagali pri raziskavah nekaj naših jam.

Konec oktobra smo Tilen, Denis, Benjamin, Valerija in jaz odšli na 3. balkansko jamarsko konferenco v Sofijo. V dveh dneh se je zvrstilo kar nekaj strokovnih predavanj iz več balkanskih držav.  Ogledali smo si tudi nacionalni muzej Zemlja in človek, ki je gostil konferenco. V soboto smo imeli strokovni  izlet v sotesko reke Iskar, ki je naravni čudež, vklesan v kamnite stene Stare planine. Odšli smo za 3 dni v Nemčijo na obisk jamarjev iz  Blaubeurena. V soboto in nedeljo smo pomagali pri raziskavah in ogledu jam Steebshacht in Farrenwiesshacht. V ponedeljek pa smo si na poti domov ogledali koncentracijsko taborišče Dachau.

Aktivnosti na površju:

Zopet smo pripravili kar nekaj potopisnih predavanj z naslovom Tenerifi – otok večne mladosti v knjižnicah Vransko, Prebold in Šoštanj. Jerica je pripravila predavanje v Vili Lučka z naslovom Kanin, jamarska Himalaja.

Tudi to leto smo čistili bršljan z gradu Žovnek. Kasneje  je na gradu Žovnek potekala proslava ob 30-letnici obnavljanja gradu. Alenka in Gregor sta se udeležila proslave, kjer sta prevzela priznanje našega kluba za pomoč, saj vsako leto tam čistimo bršljan. Na Vranskem smo aktivno sodelovali pri gradnji Centra jamskih doživetij. Uspelo je se prijaviti na razpis, kjer so omogočena sredstva za dokončanje hiške. Največ sta na projektu delali Alenka in Lea.  Sodelovali smo na pustni povorki na Vranskem, kjer smo z družbeno-kritično temo opozarjali na čisto pitno vodo. Slogan je bil »Brez čiste vode ni piva«.

Očistili smo dva vodnjaka v krajih Kropa in Slomi. V Negovi smo obrezali večjo lipo. Z Alenko sva se odzvala na vabilo občine Lenart na sestanek. Želeli so informacije o njihovih jamah in načrt čiščenja jame, ki je zatrpana s smetmi. Alenka je nato na pobudo občine pripravila finančno strukturo in potek čiščenja brezna. Sodelovali smo na prireditvi Veter v laseh na Vranskem, kjer smo predstavljali jamarstvo in za otroke naredili žičnico. S Tilnom sva se udeležila delavnice, ki jo je pripravila občina Šoštanj. Naslov delavnice je bil  Strategija razvoja občine Šoštanj, kjer smo vsi lahko predstavili svoje mnenje za razvoj občine.

V večjem številu smo se udeležili primorskega srečanja jamarjev v Doberdobu. Tam smo si ogledali lokalne jame in vojaške bunkerje. Zvečer so bila predavanja. Po koncu predavanja so bil jamarske igre. S Tejo sva dosegla drugo mesto in dobila veliko suho salamo, ki smo jo pojedli na taboru Korošica. 

Lea se je udeležila krasoslovne šole v Postojni. Na povabilo jamarskega kluba Črni galeb Prebold smo pomagali voditi v Snežni jami in pomoč v blagajni.  Valerija, Tilen in Marsel so predstavljali jamarstvo na osnovni šoli v Šoštanju. Valerija in Tilen sta poskrbela za predstavitev jamarstva na dnevih športa v občini Šoštanj.

Sodelovali smo pri snemanju prispevka o jamarstvu na Golteh za Planet TV. Alenka pa je odšla predstavljat jamarstvo na VTV Velenje.  Kasneje smo na povabilo smučarskega centra Golte peljali novinarje do vhoda Ledenice, kjer se jim je predstavilo kraško planoto Golte. Tam so posneli tudi kratek prispevek za oddajo Na lepše z Marjano Grčaman. Predstavljali smo jamarstvo skavtom Velenje, kjer smo jim postavili žičnico v gozdu za cerkvijo Sv. Martina.

Novembra smo na sestanku občine Šoštanj dobili zeleno luč in finančna sredstva za ureditev poti do Mornove zijalke. Časa ni bilo skoraj nič. Tako smo v dveh tednih pripravili material in v dveh vikendih naredili pot. Ker smo prostovoljci in da smo v tako kratkem času zmožni narediti tako velik projekt, se zbrati v tako velikem številu in se zorganizirati, štejem za mali klubski čudež. To je dokaz, da če nas pokličejo raziskovati na luno, smo pravi naslov za takšno ekspedicijo. Hvala vsem iz srca, da ste se odzvali in da smo največji del spravili skozi. To leto nas čaka še veliko malih podrobnosti, da pot uredimo do konca.  Le s takim pristopom lahko ohranjamo naravno in kulturno dediščino v svojem okolju.

V letu 2023 smo velik poudarek dali tudi na prepoznavnost kluba. Urejamo spletni dnevnik oz. blog »Štajerski jamarji«, ki je prepoznaven tako v strokovni kot širši javnosti, bralce pa najdemo v Sloveniji in tujini. Urejanje bloga nam vzame veliko časa, vendar vidimo pozitivne rezultate v visokem številu bralcev in rednih bralcih, ki spremljajo naše delo.

Smo med najbolj dejavnimi klubi v Savinjski dolini z res vrhunskimi jamarji, o katerih se razlega glas daleč po vsej Sloveniji in po svetu. Čestitke vsem pri teh zaslugah!

Zapisal: Maks Petrič