Za novo leto 2.1.2023 nas je Tilen aktiviral, da gremo v Mornovo zijalko preplezat vse kamine. Tako smo se zbrali Slavko, Mihael, Kai, Alenka, Tilen, Janko, Valerija in jaz. Tilen je prinesel lestev. Najprej smo splezali v kamin, ki je bil na koncu dvorane. Jaz sem nabil sidrišče, ki je Tilnu pomagalo za varovanje. Ker je bil rov malih dimenzij, je v njega zlezel Kai. Tilen ga je varoval, ko se je fant stisnil v rov, ki pa se je kmalu zaprl. Na koncu je bilo opaziti že nekaj korenin. Potem smo se prestavili pred vhod, kjer se vidi prelom. Postavili smo lestev in Tilen je bil že na vrhu. Na vrhu je mala kamrica, tam pa je našel klin od naših prvih raziskovalcev tega kamina. Ampak bolje je dvakrat pregledati, kot enkrat. Med tem je Alenka pripravila merilni komplet in pričela meriti kamin. Ko smo končali s pregledovanjem Mornove zijalke, nas je Tilen popeljal do vhoda jame, ki je še ni pregledal, ker ni imel opreme takrat.

Kazal nam je s prsti, kje je nazadnje pregledoval teren. Kdor pozna Hudi graben, ve, da so pobočja strma. Od tu se je začela povezava z opico, ki bi v teh strminah iskala jame mogoče malo lažje kot Tilen. Ampak Tilen je že postal prava Lomska opica. Tako smo med potjo že ustvarjali ime za jamo. Vhod se nahaja na začetku lepega velikega grabna, ki se vleče v strmine zahodnega pobočja Loma. Malo smo potisnili nos v jamo, že se je aktiviralo Kaja, ki je naš najboljši izvidnik. Rekel je, da je malo kratka jama. Tilnu ni dalo miru in se je spustil iz vhoda v graben in potisnil nos v zasuti rov. Ni bilo dolgo, že so se kamni začeli kotaliti iz zasutega rova. Mihael se je med tem vrnil iz hitrega pregleda terena in bil navdušen – če jame še ni, jo pa bomo odkopali. Rov se je uspešno čistil in vse je kazalo, da se bo povezal z zgornjimi deli. Čiščenje rova navzgor je vedno velik podvig, ker ti vse leti po glavi. Na tej točki pa smo dobili ime jame: Jama nore Lomske opice. Nato je še mene premagala radovednost in sem se stišal v jamo. Vhodni del ni problem, potem pa je zataknjena večja skala, pod katero se moraš vleči in se potegniti na drugo stran. Med tem, ko se sem tiščal na drugo stran, sem si iz poličke nad kamnom na nos zrušil manjši kamen. Udarec v nos me ni ustavil in sem se potegnil skozi, v kamri pa sem videl, da bi preveč rabil zvijanja, da bi pomagal od zgoraj čistiti rov. Nato sem se vrnil in na poti nazaj opazil rov, kjer sem videl Tilnovo lučko. Tako nam je uspelo povezati jamo. Nato sem poprosil za merilni komplet, ki mi ga je Janko vrgel v nos. Da jih dvakrat dobiš po nosu, se pa res redko zgodi. Kai je šel pomagat meriti, saj je še najboljši za to jamo. Namerili smo 13 metrov in 5 metrov globine. Veseli, da smo prvo jamo v 2023 izmerili v občini Šoštanj. Lep raziskovalni dan, odličen začetek leta.