Jama pri Gaberkah odprla vprašanja o zaščiti kraškega podzemlja
Med gradnjo tretje razvojne osi pri Gaberkah so delavci odkrili neznano kraško jamo. Krasoslovec dr. Mitja Prelovšek opozarja, da bi morali ob takšnih najdbah najprej slediti evidentiranje, raziskava in priprava ukrepov za zaščito. Med gradnjo tretje razvojne osi pri Gaberkah so delavci naleteli na do zdaj neznano kraško jamo. Gre za obdobno vodno jamo, po kateri se pretakajo manjše količine vode. Po besedah krasoslovca z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU bi morala biti jama po odkritju najprej uradno evidentirana in zaščitena, nato pa bi se pripravil načrt za njeno ohranitev oziroma premostitev.
»Če izvajalec del naleti na pojav, ki bi lahko bil jama ali drug pomemben kraški pojav, mora o tem obvestiti Zavod RS za varstvo narave, ta pa nato k raziskavi povabi strokovnjake,« pojasnjuje Prelovšek. Dodaja, da so za odkritje jame pri Gaberkah raziskovalci izvedeli iz javnosti in nato sami preverili informacijo. Po njegovih besedah pri gradnji na kraških območjih odkritja jam niso nič neobičajnega. »Ko posegaš v Kras, so odkritja pričakovana.« Ob gradnji avtoceste na klasičnem Krasu so denimo odkrili okoli 350 novih jam, pri gradnji drugega tira Divača–Koper pa 99.
Tudi na trasi tretje razvojne osi strokovnjaki pričakujejo nova odkritja. Približno kilometer trase poteka po karbonatnih kamninah, kjer je možnost nastanka jam velika. »Zelo grobo ocenjujem, da bi se lahko na trasi odprlo med pet in deset jam. Če bi jih bilo manj kot pet, bi me to že presenetilo, podobno pa tudi, če bi jih bilo več kot petnajst,« pravi Prelovšek. Pri odkritju jam se gradnja praviloma za kratek čas prilagodi, da se opravijo raziskave in določijo zaščitni ukrepi. Pri površinskih trasah, kot je tretja razvojna os, to običajno ne pomeni večjih zamud, saj je mogoče dela prestaviti na drug del gradbišča.
Kakšna bo končna usoda jame pri Gaberkah, še ni znano. Po mnenju strokovnjakov bo treba v prihodnje jasno urediti postopke sodelovanja med pristojnimi institucijami, investitorjem, izvajalci in raziskovalci, saj je na kraških območjih podobna odkritja mogoče pričakovati tudi v nadaljevanju gradnje.
Zapisala: NašČas – Jasmina Škarja
Foto: Valerija, Janko
