Izlet v Maribor in raziskovanje po Dobroveljskih jamah
Maribor res ne leži ravno na kraškem območju, a ima kljub temu bogat podzemni svet. Najbolj nevarne so vinske kleti. Obstajo pa še tudi umetni rovi. Takšne smo si šli ogledat v mestno četrt Tezno. Tam je pred vojno rasel lep ravninski gozd, ki se je raztezal na nekaj 100 hektarjih. Ko pa se je začelo oboroževanje Nemčije, so Nemci iskali prostore za tovarne. Opazili so lep gozd, ga posekali in postavili temeljni kamen za tovarno letalskih motorjev. Zaradi pomembnosti je tovarna bila velika tarča za bombardiranje. Zato so proizvodnjo prestavili 15 metrov pod zemljo. Na ogled je velik labirint rovov, kjer so v tesnih pogojih delali delavci. Težave jim je delala podtalnica, ki je redno zalivala rove. Vodnica nas je popeljala čez zgodovino teh rovov, kjer smo spoznali pogoje dela in pomembne obrate, ki so jih imeli. Tovarno so 8. maja 1945 zasedli Bolgari, kasneje pa so v njej izdelovali najrazličnejše proizvode, vse do 31. decembra 1946, ko je jugoslovanska vlada izdala dokument (podpisal ga je Josip Broz – Tito), po katerem se je Tovarna letalskih motorjev preimenovala v Tovarno avtomobilov Maribor Tezno, leta 1961 je bila preimenovana v Tovarno avtomobilov in motorjev Maribor. Tako je Tam postal prva tovarna avtomobilov v državi in deloval je vse do leta 1996, ko je bil na okrajnem sodišču v Mariboru predložen predlog za uvedbo stečaja podjetja. Kasneje je sicer bilo ustanovljeno podjetje Tovarna vozil Maribor, a to je leta 2011 s stečajem zapečatilo svojo usodo.
Danes na omenjenem območju deluje Cona Tezno, največja tovrstna cona v Sloveniji.
Največ pa smo jamarili te dni na Dobrovljah. Po dolgem času smo 15.1.2026 odšli v Veternico, v del
Jamska masaža: Gašper, Lea, Tomi in jaz. Odkar smo Tilen, Simon in jaz leta 2018 prebili, nisem bil tam.
Ko pa je na eni zadnjih akcij bila Lea tam notri, se je zdelo smiselno še enkrat pogledati. Tako smo se
odločili, da pokukamo in še enkrat pogledamo, če smo kaj zgrešili. Že ime da nam vedeti, kaj nas čaka,
ampak kljub temu sem pozabil, kako ozko je. Posebej v zadnjem delu sem se že vprašal, če bom sploh
prišel skozi. Ampak je šlo. Počakal sem Leo. Tomi je rekel samo, svaka čast. Gašper je potreboval nekaj
časa, da se je prerinil. Ampak na vprašanje, če je zadnjič tu, je odgovoril, da če bo treba, bo še večkrat
prišel. Gre za najvišje dele Veternice. Nadaljevanje gre navzgor v podor, kjer se zadaj res vidijo prostori,
ampak za odkopavanje je prenevarno. Je pa še en rov, ki je res ozek, ampak zadaj se vidi prostor, kjer bi
lahko prišel nad podor. Nekaj dela bi bilo potrebno, ampak smo rekli, da mogoče drugič, ko končamo
dela v Podgrajskem kevdru. Tako smo zapustili Jamsko masažo, kar je veliko lažje, ker pomaga
gravitacija. Odšli smo na dno Podgrajskega kevdra, kjer je aktualno delovišče. Ven smo spravili veliko
kamnov in opazili, da se razpoka premika v prelom, ki ga opazimo na koncu jezera. Zaenkrat zgleda bolj
klavrno, ampak bo potreben še kak obisk, da boljše vidimo, če mogoče ne gre rov po prelomu navzgor.
Veternica nam kaže zobe, ampak nekje bomo že našli nadaljevanje. Premočeni smo se vrnili v hladen
večer, kjer smo pohiteli pred toplo peč v Vilo Veternico.
Drugič pa smo odšli na Dobrovlje 27.1.2026, ko je Tomi želel pokazati zanimivo jamo, ki mu jo je pokazal Sašo. Zbrali smo se Tomi, Gašper, Timi, Veles in jaz po službenem času. Že na začetku, ko smo prišli blizu sten, je Timi smuknil v eno luknjo. Ko se je vrnil, je rekel: ta pa bo 10 metrov. Z Velesom sva se lotila merjenja. Gre za zelo lepo zasigan rov, ki na koncu preide v kamin, ki se zapre. Timi jo je poimenoval Ozka luknja, ker je res zelo ozka, posebej zadnji deli. Nato pa smo odšli do jame, ki jo je želel pokazati Tomi. Ko smo prišli v jamo, pa šok. Kako lepa jama z lepim večjim vhodom, iz katerega se odpira pogled po spodnji Savinjski dolini. Iz jame teče manjši potok. Ena lepših jam, kar sem jih videl na Dobrovljah. Tako pravljično lepo je tudi zasigana. Namerili smo 20 metrov poligona in še obstaja možnost nadaljevanja, da sledimo potoku.
Tretji obisk Dobrovelj pa je bil najbolj zanimiv. 29.1.2026 so Timi, Gregi, Gašper in Tomi odšli z vodnikom do brezna. Tik nad vlako se odpira globoko brezno. Gregi in Timi sta se izvidniško spustila 20 metrov, ampak brezno se še nadaljuje. Vodnik, ki je lastnik zemlje in domačin, je rekel, da se naj imenuje po njegovem vnuku, Binetovo brezno. Veselje, da je zopet najdeno še eno globje brezno na Dobrovljah. S Timijem sva računala, da je do izvira v dolini 300 metrov višinske razlike in da je vredno vztrajati, saj leži direktno na prelomu. Komaj čakamo še ostali, da si Binetovo brezno ogledamo in da vidimo, kaj skriva globlje.
Zapisal: Maks Jamski
Foto, video: Maks, Timotej, Gregi, Lea
