Ljubijski graben

Po dolgem času smo se vrnili v Ljubijski graben. Včasih smo tu večkrat raziskovali, a smo večino časa v
zadnjem obdobju iskali nove jame drugje. Po poplavah je bil graben dolgo časa težko prehoden, saj je
bila uničena gozdna cesta mimo izvira Ljubije. Nekaj posledic se še danes opazi v grabnu. Zdaj pa nas je
ob pregledovanju jam v občini Šoštanj pot znova prinesla v ta prelepi svet Ljubiskega grabna.
Najprej smo se 1. 2. 2026 odpravili v Zaloko. Sprva smo se sprehodili do jame Rupe, kjer res veliko vode
ponikne v podzemlje. Nato smo sledili potoku in prišli do Ponora v Zaloki 2. Jama se nahaja na robu
potoka. Nad jamo je še nekaj vode, tu pa voda že izgine pod zemljo. Prav to je prve raziskovalce
motiviralo, da so iskali vhod in ga našli skozi majhno luknjo, ki so jo nekoliko odkopali. Odprla se je
zanimiva jama, kjer bi bilo treba še preveriti, ali se je na mestu nadaljevanja kaj odprlo.

Nad jamo smo izmerili novo udornico – Frolhovo udornico. Ko smo pregledali udornico, smo se povzpeli
še do vhoda v jamo Partizansko skladišče. V jami se je v času registracije še videla lesena lestev, ki so jo
uporabljali za vstop in izstop iz jame.
Naslednjič sem se v ta svet vrnil po drugi poti, 17. 2. 2026. Avto sem pustil pri zajetju in se peš odpravil
čez ves graben. Najprej sem obiskal jamo L-7. Gre za lepo jamo tik ob strugi, z veliko manjšimi rovi in
enim večjim. Nato sem se sprehodil še do Brloškega brezna brez dna, od tam pa nazaj na vlako.
Na poti nazaj sem se ustavil še pri novem rovu, dolgem približno 10 metrov. Kot večina rovov v tem
območju je tudi ta večjih dimenzij, a se na koncu zaprto konča. Zaradi nazobčanih skal sem ga
poimenoval Rov razžrte duše. Ves čas mojega obiska je iz vseh grap padalo kamenje. Krivci so bili gamsi,
ki jih je bilo res veliko.
V ta svet se bomo še vrnili, saj bo za knjigo Jame Šoštanja, ki naj bi izšla predvidoma maja, treba poslikati
še veliko jam.

Zapisal: Maks Jamski

Foto: Maks Jamski