Visokogorska jama ob poti
Lani sva z Gregijem na jesenskem visokogorskem taboru v jami, ki leži ob poti, prišla skozi okno v del z
brezni, ki sva jih poimenovala Vrtnice. Vrvi nama je zmanjkalo pred 10-metrskim breznom. Bila sva
navdušena, da sva našla nadaljevanje, saj je prepih preveč intenziven, da bi se jama kar zaprla. Ker se bo za nas začela sezona obiskovanja jam v visokogorju, smo si rekli, da bo ta jama ravno pravšnja, da se malo razgibamo. Na pot smo se podali Laura, Amadej, Lea in jaz. Dan je bil zelo lep, le vročina in napoved večernih neviht nas je malo skrbela, zato smo štartali bolj zgodaj kot ponavadi.
Parkirali smo pri kontejnerski hiški, v kateri sva z Gregijem lani našla zasilno zatočišče. Najprej nas je čakal lahek enourni sprehod do jame. Pri lovskem bivaku smo prebudili krave, nato pa zagrizli v hrib, kjer smo po brezpotju iskali pravo smer in si na drugi strani grabna ogledovali nedostopne zijalke pod stenami nad meliščem. Kar kmalu smo bili pred jamo. Laura je še začetnica v jamarski sekti in se je strinjala, da mi bo pomagala meriti jamo. Lea in Amadej sta odšla opremljati spodnje dele.
Z Lauro sva pomerila zgornje dele in se čudila, kako zasigana je bila nekoč jama. Pokazal sem ji zanimivega pajka, ki ga videvamo samo v jamah v naših Kamniških Savinjskih Alpah. Po izrazu na njenem obrazu sem ugotovil, da ni ljubiteljica pajkov, a jo je radovednost premagala in si ga je ogledala od blizu.
Ker še voha jamski svet, je rajši nisem preveč strašil. Ko sva zaključila z merjenjem zgornjih delov, je Laura ostala zgoraj, jaz pa sem odšel v brezna Vrtnice, kjer je nadaljevanje.
Tam sta Lea in Amadej dodala odmik na vrvno ograjo in razmišljala o preopremljanju zadnjega še opremljenega dela, kar smo tudi naredili. Skupaj smo nato opremili novo brezno. Skale so zelo razbite in
je kar težko najti primerno skalo, da zabiješ sidrišče. Vidno je namreč ledno preperevanje v jami. Ko smo
prišli na dno novega brezna, smo lahko opazili, da se konča z zasutim rovom. Videti je bilo veliko
kamenja, ki bi ga bilo potrebno premetati. Ker se ni videlo nič oprijemljivega, da bi se odmetavanje
splačalo, smo uporabili modrost, da nismo zadnji jamarji na tem svetu. Z Leo sva še premerila Vrtnice,
Amadej pa je zadaj razopremil. Nato smo vrv vrgli v Dvorano debele sige. Tam lahko občuduješ lepo
zakraselost jame in res debele kose sige.
Izmerili smo 80 metrov novih delov. Sedaj jama meri 197 metrov in ustavili smo se na 34 metrih globine.
Nekaj malega smo še pustili za izmeriti za naslednjič in še zgoraj za pregledat eno kamrico. Prepih je res
intenziven, saj je Lauro v zgornjih delih že nazeblo, ampak je pa jama tudi zelo prepletena. Nato smo
odhiteli do avta, saj so nevihtni oblaki že kukali izza hribov.
Zapisala: Maks Jamski
Foto: Maks Jamski
