11. – 12.11.2023

Lani je bilo na 1. jesenskem taboru na Golteh tako luštno, da smo se odločili, da letos ponovimo. Tako smo se na Martinovo soboto dopoldne zbrali pri elektro koči na Golteh in nato odšli do Kebrove luknje. Tilen je opremil vhodno brezno in smo se en za drugim spustili v jamo, saj je bilo zunaj zelo mrzlo in smo čimprej želeli v toplo jamo. Klavdija nas je pospremila do polovice brezna in nato je šla ven. Ampak v Kebrovo luknjo bomo še velikokrat šli, zato ni nič zamudila. Z njo se je obrnila tudi Mateja, saj je minilo že eno leto, odkar je bila nazadnje na vrvi in je imela čisto zadosti za osvežitev vrvne tehnike, pa še v prste jo je močno zazeblo. Tako smo v jami ostali Marsel, Tilen in jaz. To je Marselova tretja jama z vrvno tehniko. Prvič je bil v Breznu presenečenj na -60 m, nato v Nemčiji na -120 m in sedaj v Kebrovi luknji na -130. Lep začetek jamarske poti.

Namen tokratnega obiska jame je bil podpreti podor v Rovu novega upanja. S kopanjem smo prekinili, dokler ne stabiliziramo podora, saj smo bili preveč pridni in smo prišli kar globoko pod podor. Na zadnjem obisku sta Gregi in Filip S. že podprla del podora z železnimi palicami. Sedaj nas čaka kar nekaj dela, da ga zelo močno podpremo in nadaljujemo z delom. Spodaj na koncu delovišča se opazi, da je med večje kamne voda sprala ves droben pesek. Po nekaj urah dela smo se vrnili na površje v toplo kočo. Kočo je že pripravila zunanja ekipa, ki je pripravila martinovo pojedino in vse potrebno za praznovanje Valerijinih 10 let jamarstva, Martinih 60 let in Žigovih 20. Pojedina je trajala pozno v večer. Zjutraj je prišla Jerica v družbi alpinista Žiga. Z Žigom smo delali skupaj na avgustovskih poplavah in ga je zanimal podzemni svet, zato smo se dogovorili, da ga povabimo, ko smuknemo kam v bližini. Jerica je najprej naredila poligon pred kočo in mu predstavila našo tehniko. Ko jo je usvojil, smo odšli do Ledenice. Jerica se je prva spustila do prvega brezna in tam počakala Žiga. Nato sem prišel še jaz. Tam pa smo lahko gledali ogromen zamašek iz podrtih dreves in kamnov. Namreč led se je stopil in vse je pričelo drseti v jamo. Sedaj je kot tempirana bomba, samo čaka nekoga, da nekaj prestavi in zgrmi vse skupaj v jamo. Ker je bilo preveč nevarno, smo opustili obisk Ledenice in odšli v Kebrovo luknjo. Tam smo se spustili v prvo polovico jame. Popravili smo še eno sidrišče in odšli nazaj na kočo. Tam je del ekipe pregledal en vhod, ki pa je bil 8 metrov dolg brlog z ozkim rovom na koncu. Več niso našli. Potem smo se trudili pojesti čim več hrane, da ne bi pretežko nosili v dolino. Uspešno smo zaključili tabor na Golteh, kjer nas čaka še kar nekaj raziskovalnih trenutkov.