V soboto, 20.05.2023, smo pomagali na športni prireditvi Veter v laseh na Vranskem. Za otroke smo naredili pravi zipline iz jamarske žičnice, kar je bilo čudovito doživetje. Hkrati so otroci lahko spoznali, kaj jamarji počnemo in kakšno opremo pri tem uporabljamo. Mnogi nas že poznajo, zelo veliko pa jih je že obiskalo vsaj lokalno znano jamo Škadavnico.

V nedeljo, 21.05.2023, pa smo odšli v Tinčevo brezno nad Jeronimom. Najprej smo parkirali pod jamo, od koder je nato dokaj strma dolga pot do jame po gozdni vlaki. Čeprav smo vedeli, da je pot od zgornje ceste krajša in Risto je na eni od akcij to potrdil, smo vedno pač parkirali dosti nižje od vhoda, od koder je treba po strmi vlaki dostopiti do jame. Tokrat pa je mimo prišel Ludvik, ki ima v bližini vikend in pričel razlagati, kako se občasno prikotali iz zgornje vlake večja skala in razbije avte, ki so tu parkirani. Ni bilo več dileme, dostopali bomo od zdaj naprej po zgornji strani. Tako smo se odpeljali nazaj v dolino in po drugi cesti zopet nazaj v hrib, tokrat višje. Hoje je bilo samo 5 minut in že smo bili pri vhodu. Klavdija je potrenirala vozle in opremila vhodni del. Pred delom Za mišjo dlako sva s Tilnom Klavdiji obesila lestvice, da se pred izpiti sreča z njimi. Ko se je spuščala po njih, ni varčevala besed in kletvic, kakšen drek je to. S Tilnom sva bila nekaj dni prej na predavanju v Sežani, ko so opisovali, kako so z lestvicami hodili v Kačno jamo 180 metrov globoko. Nikakor je nisva navdušila, še vedno je bila mnenja, da je to navadni shit. Tudi prehodu Za mišjo dlako je namenila nekaj sočnih, ko je prišla dol. Nekaj več kletvic pa je stresla, ko se je z glavo naprej skozi ožino prerinila v nove dele Pri menhirju. Tam je bilo pri novi ožini zopet čutiti prepih. Nato sva s Tilnom med vračanjem izmerila brezna, ki jih želimo opremiti z lestvicami, da bo šlo hitreje do delovišča. Klavdija se je uspešno prerinila skozi ožino Za mišjo dlako. Jo je pošteno skrbelo, kajti prej si je pogledala video, kako je premagovala ožino Valerija. Ampak ker ji je šlo odlično, ožina ni bila deležna kletvic, ampak samo nasmeh veselja da je zmogla. Sedaj, ko smo videli, kako hitro smo lahko pri vhodu, pa bomo jamo zagotovo večkrat obiskali.

Nato je Klavdija šla domov midva s Tilnom pa v Škadavnico. Tam so bili že ostali naši jamarji, ki so pripravljali nekaj lepega.