Vsega po malem
Veliko vikendov je šlo mimo nas in v tem času smo počeli toliko zanimivih in različnih stvari.
Prvo soboto v marcu so nas povabili na pustni karneval:
Motorizirana ekipa za iskanje jam prihaja, da združi jamarje, kroseriste in voznike štirikolesnikov v eno nepozabno pustno dogodivščino! Kdaj smo že iskali jame na peš s palicami in karbidkami, ko pa sedaj motorke in motorji režejo skozi gozdove kot prave pustolovske rakete? Z naraščajočimi gozdnimi vlakami, ki kopljejo nove poti, se nam jame odpirajo kot skrivnostne zakladnice. Tako je prišel čas, da se tudi jamarji posodobimo in motoriziramo naše enote, pred katerimi noben nov vhod ne ostane neopažen! Naj bo na dveh ali štirih kolesih, z motorjem ali na nožni pogon, ali pa peš Honda – vsakega čaka njegova jama!
Naslednji dan, 2. 3. 2025, sva s Klavdijo odšla do Brezna Črnih hroščev. Načrtovala sva odpreti vhod v jamo, ki je bil zaradi svoje lege ob cesti zaprt zaradi spravila lesa – vse za boljšo varnost. Hkrati sva želela jamo tudi opremiti za prihodnjo vajo. Najprej sva se lotila odstranjevanja skal na vhodu. Z veliko muke sva eno skalo s pomočjo kombija izvlekla iz vhoda. Nato sva se podala v jamo in pričela z opremljanjem. Dodala sva veliko novih sidrišč, Klavdija pa je imela priložnost, da se izuri v zabijanju sidrišč po mili volji. Jamo sva opremila do globine 50 metrov. Nato sva si ogledala še ozek meander, skozi katerega vodi pot v niz ostalih brezen.
V petek, 7. 3. 2025, smo začeli s treningi, ki bodo potekali vse do spomladanskih izpitov. Najprej smo vadili vozle, nato pa so se nekateri učili snemanja poškodovanca z vrvi. Tilen je učil novega člana Tilna, kako plezati po vrvi. Seveda bo potrebnega še veliko časa in truda, da osvojimo vso potrebno znanje.
V soboto, 8. 3. 2025, smo se reševalci RC Velenje skupaj z drugimi reševalci iz drugih centrov zbrali pred Breznom Črnih hroščev. Bil sem v prvi ekipi, ki je imela nalogo pripraviti teren in pospremiti Tilna na dno, kjer bi mu nato zvili gleženj – da bi ga lahko nato rešili. A presenetila nas je skala, težka okoli 300 kg, ki je padla na vhod. Še v nedeljo, ko sva opremljala, je lebdela v zraku – razlog je bila zamrznjena zemlja, ki jo je podpirala. A v tednu dni se je zemlja odtajala in skala je padla. Filip in jaz sva poskusila skalo zamajati, a se ni premaknila. Nato je Filip vzel vrtalnik, jaz pa sem drezal po vejah. Ko je pod eno od vej padel manjši kamen, je skala nenadoma popustila in padla v 20 metrov globoko brezno. Najprej je letela skala, nato pa še vrtalnik! Žiga se je takoj spustil dol in nenadoma smo zaslišali zvok delujoče naprave – juhu! Razen nekaj prask na glavi in počenega ohišja je vrtalnik preživel padec. Vaja se je tako lahko začela. Reševanje smo izvajali na globini -70 metrov. Odlično nam je šlo in kmalu smo Tilna potegnili na površje ter uspešno zaključili vajo.
Po vaji sta me na Vranskem čakala Amadej in Timi. Ob 20:00 smo vstopili v Brezno Presenečenj. Na vhodu smo dokončali preopremljanje, nato pa se podali do bivaka. Nad Karamelnimi slapovi je bila vrv popolnoma preribana, zato smo jo tam zamenjali. Do bivaka ni bilo večjih posebnosti. Ker je bil Timi prvič v tej jami, smo se spustili še pod stari bivak v Predsedniško palačo, da je videl, kako se jama spreminja in prostori povečujejo. V bivaku smo pojedli nekaj starih vojaških obrokov, nato pa se ob 02:00 prijetno utrujeni vrnili na površje in domov.
V petek, 14. 3. 2025, pa smo imeli 49. redni občni zbor. Predstavili smo naših 208 aktivnosti, ki smo jih opravili v letu 2024. Bilo je veliko raziskovanj, delovnih akcij, izobraževanj in sodelovanj z reševalno službo. Velika zahvala gre našim članom, ki vsako leto pomagajo soustvariti našo zgodbo. Zahvaljujemo se tudi občini Šoštanj, ki nas podpira.
V nedeljo, 16. 3. 2025, na deževen in mrzel dan, sta Amadej in Timi odšla v Sandijevo jamo. Tam sta povečala prehod v delu Kahla. Vendar pa še ni jasno, ali sta se prebila v nov del ali zgolj v starega, saj je jama tako razbita, da se v njej hitro začneš vrteti v krogih. Ven sta pokukala premočena do gat in v zimskih razmerah hitela do avta, preden bi ju začelo zebsti do kosti.
Zapisal: Maks Jamski
Foto: Maks Jamski
