Čiščenje vodnjaka v kraju Slomi

Že lani smo navezali stik z domačinom Smiljanom, ki ima na svoji parceli vodnjak. Kar se tiče vode, se zadeve spreminjajo in ljudje počasi spregledajo, da je potrebno nekaj narediti. Zato se je Smiljan lotil čiščenja 20 metrov globokega vodnjaka. Ker je v tistih krajih najglobje, kar ljudje gredo, v klet in iz nje zlezejo po vseh štirih, še vedno to ni jamarstvo.  Zato je prek spleta našel naš kontakt in nas poprosil za pomoč. Seveda smo se z veseljem odzvali. Ker pa smo kar zasedeni, je bilo potrebno počakati na začetek tega leta, da smo se  odpeljali v za jamarje dokaj neznane kraje. Pričakali so nas zelo srčni ljudje. Najprej smo izčrpali vodo iz vodnjaka. Janko se je prvi spustil notri v izvidnico. Ko je bil vodnjak skoraj prazen vode, smo notri poslali Tilna. Opazili je, da v vodnjak priteka kar nekaj pritokov, za palec debelih. Zato smo vedeli, da ga do konca ne bo mogoče izprazniti. Nato je do kolen v vodi ven vlekel ven razne predmete, ki so skozi zgodovino vodnjaka padli vanj. Ko pa je stopil na nekaj mehkega in nedefiniranega, je stisnil rep med noge, se popravljam, vrv med noge in po hitrem postopku zapustil vodnjak. Ko je prišel ven, je rekel, da je verjetno notri babica, saj je bilo nekaj mehkega in čudnega pod njegovimi nogami. Nato je šel notri Janko in rešil problem. Kar je začutil, je bil velik kos polivinila, s katerem je bil nekaj časa pokrit vodnjak in nato se je folija znašla na dnu vodnjaka. Nato je Janko premešal vodo z muljem, da smo čim bolj očistili vodnjak. Nato sem še jaz razkužil stene. Zgornja ekipa je pomagala namestiti vodovodne cevi in končali smo odlično delo. Domači so nam pripravili močno pogostitev, res srčni ljudje. Nato smo se poslovili in srečni, da se zavedajo pomena čiste vode in skrbijo za vodnjake, ki so tudi dar naših prednikov, ki so jih včasih kopali na roke z znanjem, ki je med nami v večini že pozabljeno.

Zapisal: Maks Jamski

Foto: Alenka in Tilen