Pavričev udor in ostala drobna opravila

Z Gregijem sva tuhtala, kam bi se šlo v nedeljo, 08.12.2024, kajti strašili so z obilnim sneženjem. Spomnil sem se na jamo Pavričev udor, ki smo jo odkrili leta 2020 in takrat smo bili presenečeni, kako dobro izgleda jama. Je tik ob cesti in že dolgo nismo bili notri. Nazadnje smo bili v jami leta 2023, ko smo Tilen, Teja in jaz pričeli širiti meander na koncu jame, ki smo ga poimenovali Hell energy.

Malo je že kazalo na problem pri sestavljanju ekipe. Jaz sem bil na bolniški in nisem bil še pripravljen za v jamo. Večina je imela koline, to je del štajerske tradicije, da je potrebno zaklati nekaj debelih prascev za dolgo zimo. Ampak na koncu se je le nabrala ekipa. Snega ni bilo, le nizke temperature. Gregi je opremil, sledil mu je Miha s težko opremo za širjenje in zadnja je bila Klavdija. Vsi so bili v jami prvič in vsakega preseneti, kako se iz malega vhoda, ki se odpira tik ob cesti, razširi v lepo jamo, ki premore tudi nekega lepega jamskega okrasja. Delo jim je šlo odlično. Kmalu so razširili toliko, da so lahko pokukali naprej. Odpre se rov, ki pa je že malo širši kot je bil na začetku, ampak še bo potrebno nekaj truda, da se mu bo sledilo. Jaz sem pa na površju malo stran od tega vhoda občudoval dihalnik, ki je res intenzivno dihal. Ne bi bilo veliko dela, da se spustimo v njega in povežemo s Pavričevim udorom.

Že dodobra se je usulo listje iz grmovja okoli Pustega gradu. Zato nas je župan poklical, če lahko porežemo grmovje, da bo med prazničnimi dnevi lep, odprt pogled na praznično okrašeno mesto Šoštanj. Hitro smo se odzvali in Lea, Mateja in jaz smo se lotili dela v nedeljo, 15.12.2024. Tako smo opravili še eno malo opravilo v dobrobit naših občanov.

Zapisal: Maks Jamski

Foto: Dušan Dobnik in Klavdija Potočnik